Konec aprila je v Bruslju potekala 2. evropska konvencija o mladinskem delu. Zadnji dan je bila na konferenci sprejeta deklaracija z naslovom Making a World of Difference, o kateri sem pisal v prejšnjem prispevku.

Deklaracija je še kako aktualna tudi za mladinsko delo v Sloveniji. Zdi se, kot da smo vse tegobe, ki so prizadele mladinsko delo v drugih državah EU, na deseto potenco fasali tudi v Sloveniji.

Mladinsko delo je fikus

Vsak šef, ki da kaj nase, v svoji pisarni potrebuje tajnico in fikus. Osebo in predmet, ki sem ter tja sicer opravita kaj koristnega (fikus baje celo čisti toksine), predvsem pa s svojo drugorazrednostjo in uslužnostjo poudarita šefovo pomembnost.

Mladinsko delo je zdaj v Sloveniji tak fikus. Tu je zato, da je. Postavljeno v kot, da okranclja prostor in je tiho. V pisarni pa se seveda dogaja veliko pomembnejših stvari.

Agenda FIKUS je agenda za izboljšanje položaja mladinskega dela. Beseda predstavlja pet prioritet, ki se morajo zgoditi prav kmalu, če želimo, da bomo imeli od mladinskega dela v tej državi še kaj. Gre za F-inanciranje, I-dentiteto, K-akovost, U-sposabljanje in S-odelovanje z drugimi sektorji.

Če nam uspe, bomo vsi skupaj na boljšem. Agenda FIKUS za državo v primerjavi z drugimi stroški pomeni minimalen strošek. Z njim pa bi naredili velik učinek.

Pojdimo po vrsti.

Financiranje

Finančna podpora mladinskemu delu s strani države in lokalnih skupnosti je nekajkrat nižja od primerljivih držav. Celotna vreča denarja, ki ga razdeli Urad RS za mladino, tehta 1,2 milijona evrov za vso Slovenijo za obdobje enega leta. Ta znesek je veliko nižji od zneska, ki jo na leto dobi nekoliko večja osnovna šola.

Za primerjavo navajam podatek, ki sem ga dobil na konvenciji: nemška skupnost v Belgiji šteje 70.000 prebivalcev. Njihov proračun za mladinsko delo pa je nekaj manj kot 3.000.000 €. Na prebivalca to znese več kot 50-krat več kot v Sloveniji! Ne verjamem, da, na primer, tudi osnovne šole tam dobijo po 50-krat več sredstev na učenca kot naše!

Predlagam:

  • postopno povečevanje proračuna, namenjenega mladinskemu delu na nacionalnem nivoju na 5 milijonov evrov v 5 letih,
  • zavezo organizacij v sektorju, da bodo sredstva vlagala v kakovost in širitev obsega mladinskega dela,
  • konkretne spodbude za višanje sredstev na lokalni ravni.

Identiteta

Pred nekaj leti so bili prvi zadetki ob vnosu besede mladinsko delo v COBISS “France Bevk: mladinsko delo.” Glede na vse publikacije, izdane v zadnjih 10 letih, COBISS razloga za takšno asociacijo nima več. A identiteta mladinskega dela je še vedno šibka.

Novonastalih publikacij je res veliko, vendar pa je bilo mnogo navdihnjenih s projekti, usmerjenimi v točno določene cilje, ponavadi na evropski ravni. Gradivo, ki bi opisovalo mladinsko delo takšno, kot je, ne skozi prizmo političnih ciljev, pa je zelo redko.

Imamo tudi zakon, ki postavlja odlično definicijo. A žal o njej notranji deležniki ne govorimo veliko, zunanji pa je niti ne poznajo in termin mladinsko delo mešajo z drugimi, najpogosteje s študentskim delom.

Predlagam:

  • pisanje strokovnih člankov o mladinskem delu in ustanovitev revije v slovenščini,
  • povečanje števila objav o mladinskem delu v drugi strokovni literaturi,
  • diskusije o identiteti mladinskega dela in
  • popis zgodb o učinku mladinskega dela na posameznike.

Kakovost

Za vsako delo, ki se ga lotimo, obstajajo kazalniki, ki povedo, v kolikšni meri je bilo delo opravljeno dobro in v kolikšni ne.

Kazalniki v mladinskem delu so zelo težko določljivi. Tisti pravi so kvalitativni, s številkami pa lahko opredelimo le mačka v žaklju (število udeležencev, število ur prisotnosti, število oseb, ki so zaključile usposabljanje …) Nič pa te številke ne povedo o vsebini.

Vsak primer mladinskega dela je svoja zgodba. Prav to, da ga ni mogoče stlačiti v enotne merljive okvire in kurikule, je dodana vrednost mladinskega dela glede na šolski sistem.

Pa vendar moramo tako na ravni posamezne organizacije kot tudi na ravni države in/ali občine poznati kazalnike, ki jih želimo z mladinskim delom dosegati in tudi metodologijo, po kateri jih lahko dosegamo.

Mladinsko delo mora zasledovati kakovost, kar pa seveda ne pomeni, da mora biti tudi storilnostno naravnano.

Predlagam:

  • poglobljene razprave o kakovosti v mladinskem sektorju (partnerstvo med odločevalci in mladinskimi voditelji / delavci),
  • zpostavitev sistemov kakovosti v organizacijah in nacionalnega sistema kakovosti,
  • usposabljanja za izboljšanje kakovosti v mladinskem delu.

Usposabljanje

Na tem področju v Sloveniji delamo velike korake naprej, a obenem tudi velike korake nazaj.

Smo v procesu vzpostavitve poklicnega standarda mladinski delavec (glej tale prispevek), obenem pa v večini organizacij sistematično niti več ne poučujejo osnov mladinskega dela. Notranje sisteme usposabljanja mladinskih voditeljev in delavcev imajo le zelo redke organizacije.

V Sloveniji nimamo opredeljenega jasnega korpusa znanja mladinskega dela. Premalo je znanja, ki bi ga vsi imeli za skupnega in osnovnega. Prav ta popis znanja bi najprej potrebovali za vzpostavitev poklicnega standarda.

Nujno pa je potrebno v organizacijah in do smiselne mere tudi na nacionalni ravni opredeliti formalne in neformalne izobraževalne poti do tega poklicnega standarda. Vsaj toliko poudarka kot formalnim je potrebno posvetiti neformalnim izobraževalnim potem znotraj organizacij.

Predlagam:

  • uvedbo namenskih sredstev za usposabljanje mladinskih voditeljev in delavcev,
  • uvajanje sistemov usposabljanj znotraj večjih organizacij,
  • uvedbo (zunanjih) sistemov usposabljanj, namenjenih manjšim organizacijam ter
  • premišljeno uveljavitev NPK mladinski delavec.

Sodelovanje z drugimi sektorji

Mladinsko delo ima mnogotere učinke in lahko uresničuje široko paleto ciljev, povezanih z mladinsko politiko. Učinki mladinskega dela segajo na področje izobraževanja, avtonomije mladih, prevzemanja odgovornosti, državljanstva, zaposljivosti, zdravja, prostovoljstva, krepitve civilne družbe in še marsikam.

A v zagotavljanju nobenega od teh učinkov mladinsko delo ni tako dobro in tako strokovno kot matični sektor na tistem področju.

Mladinsko delo je v svojem jedru predvsem pristop. Drugače povedano: mladinsko delo se ne spozna toliko na doseganje ciljev kot na zagotavljanje aktivne participacije mladih pri doseganju le-teh.

Zato lahko mladinsko delo brez sodelovanja z drugimi sektorji dosega le svoje najbolj temeljne cilje: posameznika lahko usmerja na življenjsko pot, ki je zanj najbolj prava, pomaga mu prepoznavati njegovo poslanstvo in življenjsko vizijo, krepi njegovo samozavest in pogum.

Družba pogosto žal ne prepoznava pomena teh temeljnih ciljev. Za doseganje vseh ostalih, za mladinsko delo stranskih, pa je smiselno stopati v partnerstva.

Imamo moč, da s svojo metodologijo bogatimo ostale sektorje. V tem smo resnično dobri. Samoiniciativnost mladih je naš glavni produkt. To je naša identiteta.

Predlagam:

  • ustvarjanje priložnosti za pogovore z drugimi institucijami,
  • romocijske delavnice in predavanja v drugih sektorjih,
  • poglobljeno refleksijo o tem, kako nas vidijo drugi in kaj to pomeni za našo identiteto.

Kako naprej?

Agenda FIKUS je realna, saj več nalog nalaga nam, mladinskim voditeljem in delavcem, kot pa državi.

A tudi naloge, ki naj bi jih uresničila država, z našega vidika niso majhne. Z vidika države pač so. Zato predlagam ustanovitev koalicije FIKUS z dvema nalogama:

  • notranja krepitev (npr. postavitev standardov kakovosti, sistema usposabljanja ipd.) in
  • pritisk na odločevalce, da izpolnijo svoj (manjši) del naloge.

Ste za? Komentirajte spodaj!