Do 21. januarja 2016 je v javni razpravi Izvedbeni načrt Resolucije o Nacionalnem programu za mladino 2013 – 2022. Skoraj 100 stranski dokument govori o tem, kaj naj bi država v letih 2016 in 2017 naredila za mlade.

V dokumentu je zbranih več kot 120 ukrepov z različnih področij, povezanih z glavnimi cilji, ki so bili v Sloveniji sprejeti za področje mladine. Gre za področja izobraževanja, zaposlovanja in podjetništva, bivanjskih razmer mladih, zdravja in dobrega počutja, družbene angažiranosti mladih ter kulture z ustvarjalnostjo, dediščino in mediji.

Z ukrepi prednjačijo ministrstva za kulturo, izobraževanje in socialo

Na Ministrstvu za kulturo prirpavljajo 27 ukrepov, na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport 25 in na Ministrstvu za delo, družino in Socialne zadeve 22. Ob tem velja poudariti, da se ukrepi med seboj zelo razlikujejo po teži. Nekateri so težki nekaj milijonov evrov, med tem ko je kot samostojni ukrep z nosilcem Ministrstvom za kulturo na drugi strani naveden Izobraževalni modul Filmska vzgoja s proračunom 2.000 €.

Večina ukrepov, ki bolj kot ukrepi sistemske narave delujejo kot nekakšni mini projekti, se nahaja pod okriljem Ministrstva za kulturo. Zakaj je tako, mi ni znano in se mi seveda tudi ne zdi smiselno, saj zamegljuje pogled na resne strateške ukrepe, ki si jih slovenski mladi vsekakor zaslužijo. Vsekakor pa ti mikro projekti pripomorejo k dejstvu, da je Ministrstvo za kulturo tisto, ki se glede na število ukrepov najbolj dejavno trudi za mladino.

Kje je Urad RS za mladino?

Na 6. do 7. mestu, ki si ga deli skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor.

Tja se je uvrstil z 9 ukrepi, od katerih se 8 imenuje Javni poziv za financiranje mladinskega dela v 2016 in 2017. Vsak od teh osmih ukrepov ima na letni ravni proračun 150.000 €, kar skupaj znese 1.200.000 €. To pa je ravno višina aktualnega mladinskega javnega razpisa.

Aktualni mladinski  javni razpis je torej dejansko eden od dveh ukrepov, ki bosta v prihodnjih dveh letih dokumentirano narejena za mlade s strani Urada RS za mladino. Drugi je sprejetje NPK mladinski delavec.

Res, da je poslanstvo Urada RS za mladino medsektorska koordinacija mladinskih politik in Urad tudi dejansko nastopa kot avtor tega izvedbenega načrta. Vendar biti med več kot 100 ukrepi prisoten samo z dvema …

Poduk za mladinske organizacije

Če želimo pri svojem delu dosegati vidnejše učinke, bo potrebno načrtno in z močnim korakom stopiti v stik z drugimi sektorji, z drugimi ministrstvi. Urad RS za mladino nam, kolikor poznam naravnanost tamkajšnjih zaposlenih, lahko pomaga, vendar moramo imeti agendo nujno tudi sami.

Vsekakor velja tudi od Urada pričakovati, da nam bo pokazal kakšno pot in nam odprl kakšna vrata. A kot kaže, bodo razmere brez radikalne in širše sistemske spremembe vsaj še dve leti ostale stabilno pri tleh.

Drugi sektorji nas namreč ne jemljejo resno. Kaj pa bi lahko pričakovali, če nas, mladinske voditelje in delavce, še lastna ministrica (za izobraževanje) največkrat poimenuje kar vi, mladi (kot npr. večkrat na posvetu mladinskega sektorja na Brdu 4. decembra 2015).

Nekateri mladinski delavci nismo več mladi. Smo družbeni delavci s plemenitim poslanstvom integracije mladih v družbo. Zato, da bo družba bolj demokratična, bolj v službi dostojanstva vsakega človeka, da bo družba bolj pobudniška, inovativna in temelječa na pravih kompetencah, ki jih zahteva spremenjeni svet. Ali to delamo dobro ali ne, je seveda drugo vprašanje. Dejstvo pa je, da bo potrebno stopiti iz cone udobja in stisniti nekaj dodatnih rok.

Glede na pričujoči dokument se to vsaj še dve leti najverjetneje ne bo zgodilo.