Področni odbor za poklicne standarde s področij izobraževanja, umetnosti in kulture je na današnji seji poleg poklicnih standardov skodlarja, opernega inspicienta in pedokinetika obravnaval tudi pobudo Urada RS za mladino, da se kot poklicni standard vzpostavi tudi mladinski delavec.

Člani in članice odbora so pobudo potrdili. S tem so jo poslali v nadaljnjo obravnavo. Ustanovila se bo komisija, ki bo pripravila standard, po tem pa sledi še kar nekaj potrjevalnih mlinčkov na višjih ravneh.

Učinki

Kaj bo oz. bi uvedba takšnega standarda prinesla, si ne upam napovedati. Gotovo bo imela tako pozitivne kot negativne učinke.

Med pozitivnimi velja izpostaviti večjo javno veljavo poklica in mladinskega dela nasploh. Prav tako bodo oz. bomo nekateri morda po 15 letih imeli možnost tudi uradno potrditi poklic, ki ga opravljamo.

Negativni učinki pa bi lahko bili pretirana standardizacija, pretirana birokratizacija in prenos moči s civilne družbe (mladinskih organizacij) na institucije, ki so od realnega stanja včasih zelo oddaljene.

Katerih učinkov bo več? Ne znam napovedati. Počakajmo še vsaj na kakšen korak.

Optimizem

Glede na lapsus v vabilu (zamenjava mladinskega delavca z mladinskim svetovalcem) od obravnave tetočke, ki sem se je udeležil kot zainteresirana zunanja javnost, nisem veliko pričakoval.

Vendar sem bil pozitivno presenečen. Nekatera vprašanja pobudnikom s strani odbora so bila podobna, kot bi jih vprašal tudi sam. Med drugim se je govorilo o tem, katera znanja naj bi mladinski delavec imel, o različnosti teh znanj v različnih kontekstih (gasilci, taborniki, cerkveno mladinsko delo), o vstopnih pogojih, pa tudi o tem, kakšne negativne učinke bi lahko takšna standardizacija imela na mladinski sektor.

Nekateri člani odbora so v svojih nastopih izkazali tudi relevantne osebne izkušnje z mladinkim delom.

Sam o poklicih skodlarja, opernega inspicienta in pedokinetika brez vnaprejšnje priprave vsekakor ne bi znal postavljati tako tehtnih vprašanj.