V Sloveniji smo leta 2010 sprejeli Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju, tako imenovani ZJIMS.

S tem je množica raznolikih dejavnosti za mlade, ki so imele že dotlej v Sloveniji več kot 100-letno tradicijo, v Evropi pa še nekaj desetletij daljšo, prvič v zgodovini dobila skupno streho nad glavo.

Pa ne samo to. Dejavnosti skavtskih organizacij, političnih podmladkov, mladih planincev, gasilcev, jamarjev, pa tudi dejavnosti za mlade v okviru verskih skupnosti, mladinskih centrov, mednarodnih mladinskih izmenjav in množice drugih sorodnih organizacij so po burnih desetletjih, ko so jih nekateri umeščali v politično propagando, drugi v prosti čas, tretji v socialno delo, četrti v šport in peti nikamor, vsaj uradno dobile svoj avtonomni prostor.

Temeljna značilnost mladinskega dela, ki je ne najdemo v nobenem drugem prostoru, je, da mladi na podlagi lastnih prizadevanj prispevajo k razvoju skupnosti.

Ta značilnost dela polje mladinskega dela tako posebno, edinstveno in nenadomestljivo. Zato sam mladinskemu delu pravim tudi tretji partner pri socializaciji mladih.

Poleg družine, katere vloga je, da vsakogar opremi s temeljnimi življenjskimi vrednotami, držami in odnosi, poleg šolskega sistema, katerega naloga je, da mlade vpreže v družbo je tu še tretji steber – mladinsko delo. Ta je na eni strani širši od družine. Dogaja se v vrstniških skupinah, v katerih mladi doživijo popolnoma drugačne razsežnosti, obenem pa je ožji od šolskega sistema. Kot tak omogoča jasnejšo artikulacijo vrednot, večjo vlogo posameznika in prepoznavanje njegove edinstvenosti.

In to je blog o mladinskem delu.