V veliko čast mi je, da bom lahko v soboto, 18. aprila 2015, v Želimljem predaval več kot 130 navzočim učiteljem, vzgojiteljem, mladinskim in socialnim delavcem ter drugim o stanju mladih v današnjem času ter o smiselnem odgovoru tistih, ki delamo z njimi, na to stanje.

Salezijanci namreč ob 200-letnici rojstva njihovega ustanovitelja, sv. Janeza Boska, pripravljajo simpozij o pomenu preventivnega vzgojnega sistema.

V dobri družbi

Kar ne morem si misliti, da sem bil povabljen za predavatelja ob bok dr. Fabiu Attardu, ki je pri salezijancih odgovoren za mladinsko pastoralo na mednarodni ravni.

Gospoda osebno še ne poznam, sem pa slišal, da zna razviti odlične misli.

Samo upam lahko, in delam na tem, da bom svojo nalogo s svojo ne ravno profesionalno formacijo na tem področju dostojno uresničil.

Več kot le družba

Gre pa celo za več kot le čast.

Salezijancem v Sloveniji sem hvaležen za marsikaj, predvsem pa za to, da sem preko njih prepoznal svojo poklicanost za delo na mladinskem področju. K tej poklicanosti me niso napeljali skavti, pri katerih sem kasneje preživel toliko časa, niti ne vse kasnejše oblike mladinskega dela.

Svojo pot kot mladinski voditelj sem začel prepoznavati nekega oktobrskega vikenda leta 1995, ko sem se v družbi soanimatorjev, ki sem jih spoznal isti vikend, in pod vodstvom salezijanca Petra Polca, po garanju skozi ves vikend in spanju … saj veste, koliko ga je v takih situacijah … v nedeljo zvečer počutil kot nov.

Še danes verjamem, da je bila ta neiztrošenost po večdnevnem trošenju čez mero, obenem pa notranje veselje, znak o osebni poklicanosti, ki ga nisem smel spregledati.

Kasneje se je ta domneva še večkrat izkazala kot resnična.

Priložnost

Simpozij bo zame zato velika priložnost. Za refleksijo mojega sedanjega dela z mladimi. Za refleksijo poti. Za videti stare prijatelje. Za mreženje in spoznavanje novih praks.

Tokrat se resnično veselim delovne sobote!