V obdobju med decembrom 2013 in marcem 2015 sem imel čast kot predstavnik Slovenije sodelovati v ekspertni skupini za kakovost v mladinskem delu, ustanovljeni s strani Evropske komisije.

V skupino, ki se je v letu in pol srečala na 10 dvodnevnih srečanjih v Bruslju, me je imenoval Urad RS za mladino. Naloga skupine je bila raziskati, kako bi lahko v mladinsko delo vnesli vidik spremljanja in zagotavljanja kakovosti. Skupino je sestavljal po en predstavnik iz vsake države članice EU (nekatere sicer predstavnikov niso imenovale). Poročilo bo na voljo prav kmalu.

Glede na moje dosedanje izkušnje se je delo v največji meri navezovalo na projekt Mladinski delavec, ki sem ga vodil med letoma 2009 in 2012.

Sodelovanje v ekspertni skupini je bila pomembna izkušnja za moj profesionalni razvoj, upam pa, da je nekaj od mene pridobila tudi ekspertna skupina.

Indikatorji, sistemi kakovosti …

Združevati dva tako različna svetova, kot sta svet mladinskega dela in svet spremljanja kakovosti, zna biti nevarno že v temeljih. Smisel spremljanja kakovosti je, da se izognemo napakam, ena od posebnosti mladinskega dela pa je, da se mladi učijo na napakah.

Preveč teženja s kakovostjo, indikatorji, evalvacijskimi orodji in sistemi kakovosti lahko zato hitro ubije duha mladinskega dela.

Poleg tega, kot smo to ugotovili že tudi na nacionalni ravni v projektu Mladinski delavec, v mladinskem delu zaradi njegove velike raznolikosti ni mogoče vzpostaviti skupnega nabora indikatorjev in evalvacijskih orodij. Mogoče je vzpostaviti le skupna načela mladinskega dela – neke vrste temeljne značilnosti, na podlagi katerih lahko vsako okolje zase (skupina mladih, organizacija, lokalna skupnost, nacionalna mreža) vzpostavi lastne sisteme kakovosti.

Nastaja poročilo

Poročilo, ki bo nastalo, bo vsebovalo (že tolikokrat predelano) opredelitev mladinskega dela, razpravo o splošnem pomenu kakovosti, priporočila za razvoj indikatorjev, orodij in sistemov kakovosti v mladinskem delu ter primere praks iz različnih okolij.

Poročilo (žal) ne bo uporabno kot priročnik za mladinske delavce in/ali odločevalce, saj jezik v njem ne odgovarja primarno na vprašanje kako ampak predvsem na vprašanje kaj. Vsekakor pa bo dobra osnova za razvoj sistemov kakovosti na nacionalni ravni.

Prenos v Slovenijo

Urad RS za mladino je zainteresiran za implementacijo izsledkov poročila tudi v Sloveniji. Dokaz, da to niso le prazne besede, je posvet, ki smo ga ob njihovi podpori v skupini Mladinski delavec pripravili decembra lani. Upam in verjamem, da bo podoben interes na strani Urada vladal tudi v prihodnje.

Izziv moderiranja tako kompleksne skupine

Sodelovanje v skupini pa je bilo zame osebno zanimivo tudi z vidika moderiranja tako velike in kompleksne skupine. Seveda je nisem moderiral jaz – pravzaprav je ni moderiral nihče. Beseda predsedovanje skupini vsekakor ne nadomesti tistega, kar sam razumem pod pojmom moderacija.

Več kot tri četrtine delovnega časa smo delali v veliki skupini (več kot 20 oseb skupaj), z zelo prilagodljivimi cilji in z draft verzijo poročila v rokah.

Menim, da bi znal ob dobri pripravi in podpori iz skupine iztisniti vsaj dvakrat več outcome-a, če se izrazim žargonsko. A ko se začnejo izhodišča mladinskega dela križati s svetom politike (te besede ne mislim v negativnem pomenu), se učinkovitost in tudi pripadnost vedno nekoliko zmanjšata.

Če ne drugje, sem to zakonitost izkusil že pred desetletjem na Mladinskem svetu Slovenije. Česar ponovno ne navajam kot kritiko.

Tako pač je. Poročilo skupine bom vseeno ponosno kazal okoli!