Med 27. in 30. aprilom 2015 bo v Bruslju potekala druga evropska konvencija o mladinskem delu. Zgodila se bo natanko 5 let po prvi, ki je leta 2010 potekala v Ghentu. Pobudo za obe konvenciji so dali Belgijci, za prvo med svojim predsedovanjem EU, tokrat pa v okviru svojega predsedovanja Svetu Evrope.

Nekaj mest na konferenci je odprtih tudi za mladinske voditelje in delavce iz različnih držav. V Sloveniji se je mogoče prijaviti do 20. februarja, prijave pa zbira Urad RS za mladino na tej strani.

Sam seveda ne vem, ali se bom konvencije lahko udeležil, sem se pa nanjo prijavil.

Konvencijo pričakujem z zanimanjem

Ko tematiko mladinskega dela odprejo Belgijci, me stvar vsaj nekoliko zanima že zaradi tega dejstva. Mladinsko delo ima v Belgiji dolgo tradicijo in kar nekaj velikih mislecev in praktikov mladinskega dela je znotraj te tradicije delovalo v tej državi.

Belgija se mi zdi zanimiva tudi zato, ker tam na simpatičen, nevsiljiv način povezujejo družbeno participacijo, osebnostni razvoj posameznika in tudi (cerkveno) mladinsko pastoralo. Ločitev Cerkve in države je v Belgiji mišljena in živeta v pozitivnem smislu (vsak ima svojo avtonomnost) in ne v smislu izključevanja.

V iskanju identitete mladinskega dela

V zadnjih 150 letih, odkar lahko resneje govorimo o mladinskem delu, se je svet že nekajkrat postavil na glavo. Spremembe so pravzaprav edina stalnica tega časa. To velja tudi za zadnjih 20 let, odkar sem v mladinskem polju aktiven sam. Kljub temu, da, vsaj na tleh Evropske unije, v zadnjih 20 letih nismo izkusili nobene vojne, vendarle izkušamo neprestane družbene spremembe. Glavni se mi zdita globalizacija in uveljavitev novih medijev.

Te spremembe bistveno zaznamujejo identiteto mladinskega dela. Zdi se mi, da predvsem koncept skupine, ki je v mladinskem delu eden temeljnih, z globalizacijo in novimi mediji dobiva novo podobo, ki jo je potrebno ponovno premisliti.

Izzivalni cilji konvencije

Zdi se mi, da cilji konvencije omogočajo prav to: ponoven premislek o temeljnih konceptih mladinskega dela.

Govorilo naj bi se o tem, kaj lahko z mladinskim delom dosežemo, kje pa so po drugi strani njegove meje – za kaj mladinsko delo ne more poskrbeti, bi pa morali drugi.

Zanimivo se mi zdi tudi vprašanje vpliva novih medijev in novih življenjskih vzorcev na mladinsko delo, ki naj bi ga konferenca odprla.

Smiselne teme se mi zdijo še prepoznavnost mladinskega dela pri drugih deležnikih, skrb za kakovost mladinskega dela preko usposabljanj in dolgoročni učinki mladinskega dela – upam, da mislijo na tiste, ki jih lahko na posamezniku resnično vidiš šele skozi čas.

Če se bo vsaj polovica mojih pričakovanj uresničila in če konvencija ne bo še en bla bla o stokrat prežvečenih konceptih medkulturnosti, vključevanja, participacije in podobnih, temveč se bomo / bodo resnično potopili v jedro, bo to velik korak naprej.